Zgodnja zgodovina irskih plesov je priča stalni menjavi populacije med selitvami in invazijami. Vsak od teh ljudi je s seboj prinesel svoje priljubljene tipe glasbe in plesa. Začetki irskih plesov so dokaj nejasni, obstajajo pa dokazi, da so bili med prvimi izvajalci keltski svečeniki, ki so plesali pri religioznih obredih, kjer so častili hrastovo drevo ter sonce. Sledi njihovih plesov v krogu so se ohranile v nekaterih stilih plesov vse do danes. Ko so Kelti prispeli na Irsko iz srednje Evrope pred več kot dva tisoč leti, so s seboj prinesli svoje ljudske plese in običaje. Okoli leta 400 n.š., po tem ko so bili pokristjanjeni, so novi svečeniki začeli uporabljati poganski stil in navade, medtem ko so kmetje ohranili svoje stare običaje ter navade plesov in glasbe.

Anglo-normanska osvojitev v dvanajstem stoletju je s seboj pripeljala normanske običaje in kulturo. Carol je bil popularen normanski ples, kjer je bil glavni pevec na sredini kroga, obkrožen s plesalci, ki so za njim ponavljali verze. Ta ples so izvajali v zavzetih irskih mestih.

Nekje na sredini šestnajstega stoletja so začeli plese prirejati v velikih dvoranah novozgrajenih gradov. Nekatere plese so v šestnajstem stoletju povzeli angleški osvojevalci, ki so jih nato prenesli in uprizorili kraljici Elizabeti.

Ko so člani kraljeve družine prišli na Irsko, so jih pozdravila mlada dekleta s svojimi plesi. Trije plesalci, z belimi robčki v rokah, so pozdravili tudi kralja Jamesa, ko je njegova ladja pristala v Kinsaleu, v pokrajini Cork, leta 1780. Nadaljevali so s počasno glasbo, sledili pa so jim plesoči pari, ki so med seboj držali robčke. Hitrost glasbe se je nato povečala in plesalci so uprizorili množico živahnih točk.

Plese je spremljala glasba iz dud in harf. V hišah anglo-irske aristokracije, se je gospodar mnogokrat pridružil služabnikom pri nekaterih plesih. Plese so prirejali tudi med pogrebi. Žalujoči so plesali v krogu okoli krste ob glasbi dud.


Mojster irskega plesa

Nekje v osemnajstem stoletju se je na Irskem pojavil mojster plesa. Bil je potujoči plesni učitelj, ki je potoval od vasi do vasi in poučeval plese. Mojstri plesa so bili ljudje v svetlih oblekah in s palicami. Njihovi mladi učenci niso poznali razlike med svojo levo in desno nogo. Da so premagali ta problem, so učencem na eno nogo privezali slamo, na drugo pa seno in jim nato ukazali, naj dvignejo nogo s slamo ali nogo s senom.

Skupinske plese so mojstri razvili za svoje, ne tako zelo uspešne in nadarjene, učence, da so lahko tudi oni uživali v plesu. Plesni standardi so bili zelo visoki. Solo plesalci so bili visoko spoštovani. Mnogokrat so sneli vrata s tečajev in jih postavili na tla. Na njih so potem plesali solisti.

Vsak plesni mojster je imel svoj okraj in ni nikoli prestopil na območje drugega mojstra. Tudi ugrabitve učiteljev niso bile neznane. Ugrabili so jih prebivalci sosednjih okrajev. Ko so se učitelji srečali na sejmih in prireditvah, so drug drugega izzvali na plesni dvoboj, ki se je končal šele, ko se je eden od njiju zgrudil od izčrpanosti.

V različnih delih Irske je bilo moč najti več različic istega plesa. Tako se je skozi stoletja zbirala in spreminjala bogata dediščina irskih plesov. Tako se danes plešejo: »jigs, reels, hornpipes, sets, half sets, polkas and step dances«. Solo ples ali step ples se je prvič pojavil v osemnajstem stoletju.

Irska beseda »Ceili« se je prvotno nanašala na zbiranje sosedov v hiši, kjer so se zabavali s plesom, glasbo ter pripovedovanjem zgodb. Danes ta beseda pomeni neuraden plesni dogodek. »Ceili« plesi so se odvijali v večjih mestih in deželnih okrajih, kjer so stari in mladi uživali v medsebojnih skupinskih plesih.

»Ceili« izhaja že iz obdobja pred veliko lakoto, ko je bil ples najpopularnejša zabava. Ti plesi so se ponavadi odvijali v poletnem obdobju v nedeljo zvečer, ko so se mladi srečevali na razpotjih vasi. Glasbo je izvajal na trinožniku sedeči goslač s klobukom pred sabo. Goslač je začel z igranjem »reel« glasbe (glasba za živahen ples), ki ga je večkrat ponovil, preden so se plesalci zbrali. Uvod v ples je bila igra mladeniča, ki je ugovarjal začetku plesa, vendar se je po goslačevem spodbujanju plesu pridružil, formirala se je skupina osmih plesalcev in ples se je začel.

Svetovni uspeh irskih plesnih skupin Riverdance in Lord of the Dance je irskemu plesu postavilo mejnik in ga uvrstilo na mednarodne odre. Plesne šole na Irskem so danes zasedene z mladimi učenci, ki se učijo plesnega stila, ki je Jean Butler in Michaelu Flatleyju prinesel mednarodno slavo.

Danes nam je na voljo veliko možnosti gledanja in uživanja v irskih plesih. Irski ples je del druženja. Učenje plesa »ceili« se začne s predstavijo začetnih korakov. Tekom poletnih mesecev se »ceili« izvaja v številnih mestih na Irskem. Obiskovalci so vedno dobrodošli, da se plesu pridružijo na mestu. In ob neprisiljenem poučevanju in hitrem obvladanju prvih korakov vsak lahko kaj kmalu začuti irski zanos za irski ples.